40 let PENINE

40 let PENINE

Penina. Objem svežine. Simbol uspeha. Pridih nemira. Spremljevalka najlepših trenutkov. Prinašalka veselja in iskrivosti. Za vsakogar nekaj. Za nekoga vse; še posebej za Radgonske gorice.

Ob številnih priložnostih, ob majhnih in predvsem velikih trenutkih, si mnogi radi privoščimo kozarček penine: nemirnega vina z neusahljivim virom mehurčkov, ki pričara občutek posebnosti in enkratnosti. In med srkanjem opojne tekočine le redko razmišljamo o tem, koliko dela je bilo vloženega v to, da nas ta kozarček osreči. Ali o tem, kako je to vino pridobilo tako lepo ime – penina …

Zgodilo se je pred natanko štiridesetimi leti v Gornji Radgoni. TOZD Radgonske gorice je prideloval šest penečih se izdelkov: Duc de Slovenie, Cuvee Reserve, Excellent Cuvee, Radgona Cuvee, Cremant rose in Radgona Muškat. Pogovorno so govorili o »šampanjcih«, na etikete so zapisovali »peneče vino«. Prodajo je v tistem obdobju zajela kriza in iskalo se je nove načine povečanja in pospeševanja prodaje. Vzpostavile so se nove povezave z Jugoslovanskimi tržniki in distributerji. In novo tržišče je zahtevalo prilagoditev: če želite prodajati, potrebujete novo ime.

Vmes je posegla usoda. V oddelku prodaje se je s posredovanjem neznanca znašel prav poseben članek. Šlo je za kopijo zapisa iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 10. decembra 1853. V njem je neznani avtor opeval Štajersko »penino« Kleinošekovo – Radgonsko peneče se vino, pridelano po klasični metodi, katerega 12.000 steklenic je bilo prodanih leta 1852 in ki se brez težav lahko kosa s Francoskimi šampanjci!

Naključje je hotelo, da je članek zašel tudi v roke takratnega enologa Radgonskih goric, Lojzeta Filipiča, ki ga je članek nepopisno navdušil. Ne le zaradi vsebine, ki opisuje in potrjuje dolgoletno tradicijo pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni, katere naslednik in nadaljevalec je bil. Ampak zaradi besede, ki jo je prvič videl, izgovoril in slišal. PENINA. Tako lepa beseda. Enostavna. Nezapletena v zapisu in izgovorjavi.

Navdušenje se je prelilo v idejo. In ideja je postala konkreten predlog. Zlata in Srebrna radgonska penina. Penina, saj izraz, kljub temu, da je bil skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone, in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji »Radgona« in različnimi pridevki (Radgona Cuvee, Radgona Excellent ipd.). In zlata in srebrna, kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina.

Sledili so vzponi in padci. Imena »penina« ni podpiralo veliko ljudi, niti v podjetju samem, niti v stroki. Edino Jugoslovanskim tržnikom so se nova imena zdela poetična: »To može da se pijeva!« Tako so kljub negodovanju bile lansirane nove blagovne znamke. A etikete z novimi imeni in zelenim listom trte niso zadovoljivo šle v promet. Potrebna je bila popolnoma nova preobleka, ki je prišla z letom 1980 in novo oblikovalko. Preučila je Francoske etikete in radgonskim peninam podelila čisto unikatno obliko, ki jo poznamo še danes. Z zaobljenim vrhom, zlato in srebrno barvo, ter različno obarvanimi robovi, ki naj označujejo različnost okusov.

Penine Radgonskih goric so v obdobju, ki je sledilo, začele prejemati veliko nagrad in nekatere šampionske nazive. O peninah se je pisalo in bralo. In kakor gospodu Filipiču 10 let prej, tako je bila »penina« simpatična tudi Primorskim vinogradnikom. Prosili so za uporabo besede – in jo brez zadržkov tudi dobili. Lojze Filipič je bil namreč mnenja, da je na eni strani narod lahko ponosen, da ima povsem svoje in udarno poimenovanje za orisovanje izdelka, na drugi strani pa je bil prepričan, da s »penino« ne gre za besedo, ki bi bila rezervirana samo za eno blagovno znamko. Dojemal jo je kot generično ime. In tako je penina počasi a vztrajno prešla v slovensko besedišče.

Po štiridesetih letih ponovne obuditve, sprejetja in redne rabe, gre danes za besedo, ki je del Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vpisana je kot knjižna beseda, opisana kot peneče (se) vino, in v agronomski terminologiji je neločljivo z njo povezana besedna zveza – radgonska penina.

Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja z dne 30. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 70/97, 14. 11. 1997) prvič navaja »penino«, vendar brez definicije kot le eno izmed vrst penečih vin poleg namiznega, deželnega, kakovostnega in vrhunskega penečega vina. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 16/2001, 7. 3. 2001) pa se končno pojavi opredelitev: “Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom “penina”.” Nadalje Zakon o vinu z dne 28. 9. 2006 (Uradni list RS, št. 105/2006, 12. 10. 2006) to razlago opušča in jo nadomešča z dvema opredelitvama: »tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom »penina«,« in »tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom »penina«.«.

Takšna je zgodovina besede »penina«. Skovana v letu 1853, pozabljena, najdena, obujena, prevzeta, uporabljena, razširjena, sprejeta, in sedaj je – naša.

In pisala se je ta zgodovina v Gornji Radgoni, v Radgonskih goricah, kjer se s ponosom ozirajo na naključja in usode, vizije in odločitve, ki so nas pripeljali do izraza (in izdelkov), ki se postavlja(jo) ob bok šampanjcem, cavam, sektom in ostalim penečim se izrazom in vinom tega sveta.

 

 

Časovnica:

  • 10. 12. 1853 – prvi nam znani obstoječi zapis izraza »penina«, Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice
  • 14. 11. 1977 – prvič zapisano ime Srebrna radgonska penina
  • 21. 11. 1977 – prvič zapisano ime Zlata radgonska penina
  • 30. 10. 1997/14. 11. 1997 – beseda »penina« je vključena v Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja, brez konkretiziranja definicije
  • 22. 2. 2001/7. 3. 2001 – beseda »penina« je definirana kot kakovostno ali vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji.

 

Leto 2001 – beseda »penina« je uvedena v slovenski pravopis

Leto 2014 – beseda »penina« je uvedena v drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika              

Written by